Se kdaj vprašaš, zakaj ti, ko te je strah, srce bije hitreje in hitreje dihaš? Tako se odzove naše telo že od nekdaj, vse odkar obstajamo ljudje. Rečemo, da strah telo pripravi na beg ali na boj.
Poglejmo si na primeru. Predstavljaj si, da si jamski človek, ki je živel pred 100.000 leti in pred tebe skoči lačen sabljasti tiger.
Imaš dve možnosti, kaj narediti:
1) tečeš stran, kolikor hitro moreš (to je »beg«) ali
2) primeš palico in z vso močjo tolčeš po tigru (to je »boj«).
Možnost, da bi te tiger pojedel za malico, res ni dobra! 😊
Da bi lahko tvoje noge čim hitreje tekle ali roke čim močneje udarjale, strah tvoje telo zelo hitro pripravi na akcijo, preden sploh veš, kaj se dogaja. Srce hitreje utripa in pošilja kri v mišice in možgane, da bolje delujejo. Pljuča hitro zajemajo zrak, da imajo mišice in možgani dovolj kisika, ki ga potrebujejo za delo. Zenice v očeh se povečajo, da bolje vidiš. Črevesje in mehur se upočasnita, da te ne motita pri pomembnejšem delu, kot je iskanje stranišča.
Če je strah tako koristen in dobrodošel in če je nekaterim celo všeč, zakaj pa potem sploh imamo to spletno stran in program Cool Kids?
Najbrž že veš, zakaj. Ker obstaja tudi veliko nekoristnih strahov. Pa ne samo nekoristnih. Nekateri so celo takšni, da nas motijo. Zaradi njih ne moremo početi stvari, ki nas veselijo, doseči svojih ciljev, se lepo imeti. Tisto, česar se bojimo, v resnici za nas sploh ni pomemben dogodek, pa kljub temu čutimo strah. Tako se na primer bojimo pajka, čeprav ni nevaren, ali potresa, ki se zgodi zelo zelo redko in se mu tako ali tako ne moremo izogniti.
Nekaterih stvari se torej bojimo, pa čeprav v resnici sploh niso nevarne, vendar imamo v glavi misli, ki nam pravijo, da obstaja nevarnost ali da bi se lahko zgodilo kaj neprijetnega. Tako na primer, čeprav poznaš odgovor na vprašanje, ki ga je zastavila učiteljica, ne dvigneš roke, saj se bojiš tega, da bi se ti sošolci smejali, če odgovor ne bo pravilen. In to celo, če se to v resnici ni še nikoli zgodilo.
Kadar je strah močan kot izbruh vulkana, mu rečemo panika. Panika je koristna takrat, ko na nas rjovi jezen lev, ker nam da moč, da pobegnemo.
Kadar ga občutimo ves čas po malem in tudi če za strah ni pravega razloga, nas pa večino časa kaj skrbi, temu rečemo anksioznost. Anksioznost je koristna takrat, kadar zaradi nje stvari naredimo bolje, npr. se dobro pripravimo na ustni nastop. Kadar pa na primer zaradi nje sploh ne gremo v šolo ali se namesto eno uro na bralno značko pripravljamo pet ur, takrat je nekoristna in nam je v napoto.
Licenca za vse fotografije iStock.
© Vse pravice zaščitene,
2020: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
Lastnik programa COOL KIDS in vseh gradiv: © Centre for Emotional Health, Macquarie University – Sydney, Australia.
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana je javni zavod, predan varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Ustanoviteljica Svetovalnega centra je Mestna občina Ljubljana. Že 65. leto integriramo zdravstveno in psihopedagoško dejavnost in poleg kliničnega dela izobražujemo strokovnjake iz zdravstva, šolstva in sociale ter izdajamo strokovno literaturo ter publikacije z vzgojno vsebino za starše. Kot nosilec oz. partner smo konstantno vpeti v domače in mednarodne razvojne in raziskovalne projekte. Pomagamo otrokom, mladostnikom in staršem pri razreševanju učnih, čustvenih, vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih in psihiatričnih motenj in težav.
Pri našem delu združujemo in upoštevamo različna področja varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Upoštevamo lastnosti in značilnosti tako otroka ali mladostnika kot tudi njegovega družinskega ali širšega socialnega okolja. Različni pristopi in načini dela pri obravnavi otroka, mladostnika in njegove družine nudijo večjo učinkovitost pri reševanju težav, zato naše delo poteka timsko glede na vrsto in stopnjo otrokovih/mladostnikovih težav. Obravnava lahko poteka krajši ali daljši čas pri enem ali več strokovnjakih v timu. V timsko delo včasih vključimo tudi na strokovnjake iz zunanjih inštitucij: učitelje, vzgojitelje, šolske svetovalne delavce, pediatre, nevrologe, socialne delavce, itd. V Svetovalnem centru smo med strokovnjaki zaposleni psihologi, pedopsihiatri, specialni pedagogi, pedagogi, logopedi in socialni delavci.
Cool Kids® program za premagovanje anksioznosti je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zasnovan na avstralski univerzi Macquarie v Sydneyju. Razširjen je po celem svetu in se izvaja v 24 državah (v Evropi med drugim na Danskem, Norveškem, Finskem, Švedskem, Nizozemskem, Islandiji, v Italiji …). S projektom, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, bo tako do leta 2022 uveden tudi v slovenski prostor.
Gre za strukturiran program za otroke in mladostnike z anksioznimi težavami ali motnjami. Sestavljen je iz najmanj desetih srečanj, namenjen pa je otrokom in mladostnikom od sedmega do sedemnajstega leta ter njihovim staršem. Izvaja se v skupini ali individualno in temelji na kognitivno-vedenjski terapiji ter se usmerja v učenje praktičnih spretnosti za obvladovanje anksioznosti. Vsak udeleženec (otrok oz. mladostnik in starši) ob vključitvi prejme svoj delovni zvezek, s pomočjo katerega sodeluje v obravnavi in vaje izvaja tudi doma.
Program Cool Kids je bil deležen precejšnje pozornosti raziskovalcev in rezultati kažejo, da gre za učinkovit program. Pri otrocih in mladostnikih se ob zaključku programa opažajo pomembni pozitivni izidi na področju duševnega zdravja in izboljšanja na področju kvalitete življenja. Od 60 do 77 % otrok in mladostnikov, ki so pred vključitvijo v program imeli katero od diagnoz anksiozne motnje, po zaključku kriterijev za diagnozo ne izpolnjuje več. V tujini se je izkazal kot učinkovit pri terapiji anksioznih motenj ter zmanjševanju tveganja za sopojavne motnje, pozitivni učinki programa pa so dolgotrajni. Med učinki raziskovalci navajajo tako zmanjšano anksioznost, sramežljivost in zaskrbljenost kot tudi večjo prisotnost v šoli, uspešnost, samozaupanje ter večje število otrokovih prijateljev.