– Različni občutki v telesu
Kadar smo jezni, veseli ali nas je strah, nam začne srce hitreje utripati. Kadar smo jezni ali nas je strah, napnemo mišice. Ko smo žalostni, se nam začnejo nabirati solze. Pri žalosti in pri strahu čutimo, da nas stiska v prsnem košu ali v trebuhu, ampak na različen način. Ko nas je strah, se nam lahko potijo roke ali dobimo suha usta in težko govorimo. Ne moremo dihati umirjeno. Ko smo žalostni, smo bolj počasni. Ko nas je sram, nam postane vroče in naš obraz rdeč.
– Počutimo se tako, kot razmišljamo
Ko se zgodi nekaj, kar nas razveseli, o tem razmišljamo na dober način – na primer »kako lepo darilo sem dobil, štirka je super ocena, res mi je uspel dober met na koš«. Nasprotno pa pri dogodkih, ki nas jezijo, žalostijo ali plašijo, razmišljamo na slab način – na primer »dežurni da vedno prav meni najmanjšo sladico« ali »nihče se nikoli noče igrati z mano« ali »če grem sam v šolo, se bom izgubil«.
Neprijetna čustva nam niso všeč in se zaradi njih počutimo slabo. Še posebej neprijetno je, če so ali zelo močna ali pa če trajajo dolgo in se jih ne moremo znebiti.
Ali to pomeni, da bi bilo najbolje, če neprijetnih čustev sploh ne bi bilo?
Nikakor ne.
Čustva so kot prometni znaki, ki nas opozorijo, da je dobro nekaj narediti.
Kako?
Na primer: strah nas opozori, da je nekaj nevarno in da moramo poskrbeti, da bomo na varnem. Vsi se kdaj prestrašimo, ne glede na to, kako veliki ali pogumni smo. Lajajočemu psu se tako umaknemo in nas ne bo ugriznil. Ne plezamo po knjižnih policah ali po robu nadstreška in torej ne bomo padli ter se poškodovali. Ne stopimo preblizu tabornemu ognju in se ne bomo opekli. Če nas je malce strah, da bi dobili slabo oceno, je to lahko dobro, ker se učimo in več znamo. Ker nas je strah kazni, se ne izognemo spraševanju. Ko dobimo dobro oceno, smo veseli, pa tudi naslednjič nas je pred ocenjevanjem manj strah, ker se spomnimo, da nam je zadnjič dobro šlo.
To so koristni strahovi, zaradi katerih se izognemo nevarnosti in ostanemo živi in zdravi, ne počnemo stvari, ki bi škodile nam ali drugim, in naredimo, kar je treba. Nekateri ljudje celo uživajo, da so nekoliko prestrašeni. Zato radi gledajo grozljivke ali se vozijo na vrtiljakih.
Licenca za vse fotografije iStock.
© Vse pravice zaščitene,
2020: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
Lastnik programa COOL KIDS in vseh gradiv: © Centre for Emotional Health, Macquarie University – Sydney, Australia.
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana je javni zavod, predan varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Ustanoviteljica Svetovalnega centra je Mestna občina Ljubljana. Že 65. leto integriramo zdravstveno in psihopedagoško dejavnost in poleg kliničnega dela izobražujemo strokovnjake iz zdravstva, šolstva in sociale ter izdajamo strokovno literaturo ter publikacije z vzgojno vsebino za starše. Kot nosilec oz. partner smo konstantno vpeti v domače in mednarodne razvojne in raziskovalne projekte. Pomagamo otrokom, mladostnikom in staršem pri razreševanju učnih, čustvenih, vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih in psihiatričnih motenj in težav.
Pri našem delu združujemo in upoštevamo različna področja varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Upoštevamo lastnosti in značilnosti tako otroka ali mladostnika kot tudi njegovega družinskega ali širšega socialnega okolja. Različni pristopi in načini dela pri obravnavi otroka, mladostnika in njegove družine nudijo večjo učinkovitost pri reševanju težav, zato naše delo poteka timsko glede na vrsto in stopnjo otrokovih/mladostnikovih težav. Obravnava lahko poteka krajši ali daljši čas pri enem ali več strokovnjakih v timu. V timsko delo včasih vključimo tudi na strokovnjake iz zunanjih inštitucij: učitelje, vzgojitelje, šolske svetovalne delavce, pediatre, nevrologe, socialne delavce, itd. V Svetovalnem centru smo med strokovnjaki zaposleni psihologi, pedopsihiatri, specialni pedagogi, pedagogi, logopedi in socialni delavci.
Cool Kids® program za premagovanje anksioznosti je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zasnovan na avstralski univerzi Macquarie v Sydneyju. Razširjen je po celem svetu in se izvaja v 24 državah (v Evropi med drugim na Danskem, Norveškem, Finskem, Švedskem, Nizozemskem, Islandiji, v Italiji …). S projektom, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, bo tako do leta 2022 uveden tudi v slovenski prostor.
Gre za strukturiran program za otroke in mladostnike z anksioznimi težavami ali motnjami. Sestavljen je iz najmanj desetih srečanj, namenjen pa je otrokom in mladostnikom od sedmega do sedemnajstega leta ter njihovim staršem. Izvaja se v skupini ali individualno in temelji na kognitivno-vedenjski terapiji ter se usmerja v učenje praktičnih spretnosti za obvladovanje anksioznosti. Vsak udeleženec (otrok oz. mladostnik in starši) ob vključitvi prejme svoj delovni zvezek, s pomočjo katerega sodeluje v obravnavi in vaje izvaja tudi doma.
Program Cool Kids je bil deležen precejšnje pozornosti raziskovalcev in rezultati kažejo, da gre za učinkovit program. Pri otrocih in mladostnikih se ob zaključku programa opažajo pomembni pozitivni izidi na področju duševnega zdravja in izboljšanja na področju kvalitete življenja. Od 60 do 77 % otrok in mladostnikov, ki so pred vključitvijo v program imeli katero od diagnoz anksiozne motnje, po zaključku kriterijev za diagnozo ne izpolnjuje več. V tujini se je izkazal kot učinkovit pri terapiji anksioznih motenj ter zmanjševanju tveganja za sopojavne motnje, pozitivni učinki programa pa so dolgotrajni. Med učinki raziskovalci navajajo tako zmanjšano anksioznost, sramežljivost in zaskrbljenost kot tudi večjo prisotnost v šoli, uspešnost, samozaupanje ter večje število otrokovih prijateljev.