Čustva so nekaj, kar doživljamo vse življenje. Odražajo človekov odnos do sebe, drugih in sveta.
Čustvo doživiš, ko se zgodi nekaj, kar ti je pomembno. Ko se ti približa velik, lajajoč pes, te postane strah, ker pomisliš, da bi te lahko ugriznil. Ko dobiš darilo, ki si si ga dolgo želel, se razveseliš. Če zaradi bolezni ne moreš iti na zabavo, kjer bodo vsi tvoji prijatelji, si žalosten. Če ti ukradejo kolo ali te prehitijo v vrsti za kosilo, si morda jezen. Če ti je nekdo všeč in se z njim ali njo vse več družiš in sta si vse bližje, je prav mogoče, da se razvija zaljubljenost ali pa celo ljubezen. Pogosto pa se čustva med seboj tudi pomešajo in si lahko na primer jezen in žalosten hkrati.
Najbolj pogosta in preprosta čustva, ki jim rečemo tudi osnovna čustva, so torej veselje, žalost, jeza in strah ter še presenečenje in gnus. Vsi ljudje pa doživljamo še mnoga druga čustva, na primer zadovoljstvo, ponos, srečo, ljubezen, navdušenje, ljubosumje, zavist, zaskrbljenost, krivdo, tesnobo, tremo, sovraštvo, užaljenost in še druga. Se spomniš, kako iz osnovnih barv zmešamo nove barve, na primer iz rumene in modre zeleno? Tako se tudi iz osnovnih čustev zmešajo druga, bolj zapletena.
Čustva se razlikujejo v tem, da so nekatera prijetna, nekatera pa neprijetna. Pomembna razlika med čustvi je tudi to, kako močna so in kako dolgo trajajo. Včasih so močna in trajajo zelo kratek čas, temu rečemo afekti, npr. ko se zelo razjeziš, na nekoga zakričiš ali ga odrineš, potem pa se jeza hitro razkadi in je ni več. Včasih pa je čustvo šibkejše in dolgotrajno – takim čustvom rečemo razpoloženje. Tako se na primer zgodi, da je nekdo pogosto zaskrbljen, veliko razmišlja o tem, kaj bi lahko šlo narobe, pogosto ga stiska v trebuhu, je nemiren – neprijetno čustvo ni zelo močno, vendar pa je moteče.
Licenca za vse fotografije iStock.
© Vse pravice zaščitene,
2020: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
Lastnik programa COOL KIDS in vseh gradiv: © Centre for Emotional Health, Macquarie University – Sydney, Australia.
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana je javni zavod, predan varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Ustanoviteljica Svetovalnega centra je Mestna občina Ljubljana. Že 65. leto integriramo zdravstveno in psihopedagoško dejavnost in poleg kliničnega dela izobražujemo strokovnjake iz zdravstva, šolstva in sociale ter izdajamo strokovno literaturo ter publikacije z vzgojno vsebino za starše. Kot nosilec oz. partner smo konstantno vpeti v domače in mednarodne razvojne in raziskovalne projekte. Pomagamo otrokom, mladostnikom in staršem pri razreševanju učnih, čustvenih, vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih in psihiatričnih motenj in težav.
Pri našem delu združujemo in upoštevamo različna področja varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Upoštevamo lastnosti in značilnosti tako otroka ali mladostnika kot tudi njegovega družinskega ali širšega socialnega okolja. Različni pristopi in načini dela pri obravnavi otroka, mladostnika in njegove družine nudijo večjo učinkovitost pri reševanju težav, zato naše delo poteka timsko glede na vrsto in stopnjo otrokovih/mladostnikovih težav. Obravnava lahko poteka krajši ali daljši čas pri enem ali več strokovnjakih v timu. V timsko delo včasih vključimo tudi na strokovnjake iz zunanjih inštitucij: učitelje, vzgojitelje, šolske svetovalne delavce, pediatre, nevrologe, socialne delavce, itd. V Svetovalnem centru smo med strokovnjaki zaposleni psihologi, pedopsihiatri, specialni pedagogi, pedagogi, logopedi in socialni delavci.
Cool Kids® program za premagovanje anksioznosti je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zasnovan na avstralski univerzi Macquarie v Sydneyju. Razširjen je po celem svetu in se izvaja v 24 državah (v Evropi med drugim na Danskem, Norveškem, Finskem, Švedskem, Nizozemskem, Islandiji, v Italiji …). S projektom, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, bo tako do leta 2022 uveden tudi v slovenski prostor.
Gre za strukturiran program za otroke in mladostnike z anksioznimi težavami ali motnjami. Sestavljen je iz najmanj desetih srečanj, namenjen pa je otrokom in mladostnikom od sedmega do sedemnajstega leta ter njihovim staršem. Izvaja se v skupini ali individualno in temelji na kognitivno-vedenjski terapiji ter se usmerja v učenje praktičnih spretnosti za obvladovanje anksioznosti. Vsak udeleženec (otrok oz. mladostnik in starši) ob vključitvi prejme svoj delovni zvezek, s pomočjo katerega sodeluje v obravnavi in vaje izvaja tudi doma.
Program Cool Kids je bil deležen precejšnje pozornosti raziskovalcev in rezultati kažejo, da gre za učinkovit program. Pri otrocih in mladostnikih se ob zaključku programa opažajo pomembni pozitivni izidi na področju duševnega zdravja in izboljšanja na področju kvalitete življenja. Od 60 do 77 % otrok in mladostnikov, ki so pred vključitvijo v program imeli katero od diagnoz anksiozne motnje, po zaključku kriterijev za diagnozo ne izpolnjuje več. V tujini se je izkazal kot učinkovit pri terapiji anksioznih motenj ter zmanjševanju tveganja za sopojavne motnje, pozitivni učinki programa pa so dolgotrajni. Med učinki raziskovalci navajajo tako zmanjšano anksioznost, sramežljivost in zaskrbljenost kot tudi večjo prisotnost v šoli, uspešnost, samozaupanje ter večje število otrokovih prijateljev.