KAJ SE ZGODI, KO TE JE STRAH?
Se kdaj vprašaš, zakaj ti, ko te je strah, srce bije hitreje in hitreje dihaš? Tako se odzove naše telo že od nekdaj, vse odkar obstajamo ljudje. Strah tako pripravi telo na beg ali na boj.
Poglejmo si na primeru. Predstavljaj si, da si jamski človek, ki je živel pred 100.000 leti in pred tebe skoči lačen sabljasti tiger. Imaš dve možnosti, kaj narediti:
1) tečeš stran, kolikor hitro moreš (to je »beg«), ali
2) primeš palico in z vso močjo tolčeš po tigru (to je »boj«).
Možnost, da bi te tiger pojedel za malico, res ni dobra! 😊
Da lahko čim hitreje tečeš ali z rokami čim močneje udarjaš, strah tvoje telo zelo hitro pripravi na akcijo, preden sploh zares veš, kaj se dogaja. Srce hitreje utripa in pošilja kri v mišice in možgane, da bolje delujejo. Pljuča hitro zajemajo zrak, da imajo mišice in možgani dovolj kisika, ki ga potrebujejo za delo. Zenice v očeh se povečajo, da bolje vidiš. Črevesje in mehur se upočasnita, da te ne motita z nujnim iskanjem stranišča.
Če je strah celo koristen in dobrodošel in če je nekaterim celo všeč, zakaj pa potem sploh imamo to spletno stran in program Cool Kids?
Najbrž že veš, zakaj. Ker obstaja tudi veliko nekoristnih strahov. Pa ne samo nekoristnih. Nekateri so celo takšni, da nas motijo. Zaradi njih ne moremo početi stvari, ki nas veselijo, doseči svojih ciljev, se imeti lepo. Tisto, česar se bojimo, v resnici morda za nas sploh ni pomemben dogodek, pa kljub temu čutimo strah. Tako se na primer bojimo pajka, čeprav ni nevaren, ali potresa, ki se zgodi zelo zelo redko in se mu tako ali tako ne moremo izogniti. Nekaterih stvari se torej bojimo, pa čeprav v resnici sploh niso nevarne, vendar imamo v glavi misli, ki nam pravijo, da obstaja nevarnost ali da bi se lahko zgodilo kaj neprijetnega. Tako na primer, čeprav poznaš odgovor na vprašanje, ki ga je zastavila učiteljica, ne dvigneš roke, saj se bojiš tega, da bi se ti sošolci smejali, če odgovor ne bo pravilen. In to celo, če se to v resnici ni še nikoli zgodilo.
Kadar je strah zelo močan in se pojavi nenadno, mu rečemo panika. Kadar strah občutimo ves čas po malem in tudi če za strah ni pravega razloga, nas pa večino časa kaj skrbi, temu rečemo anksioznost. Anksioznost je koristna takrat, kadar zaradi nje stvari naredimo bolje, npr. se dobro pripravimo na ustni nastop. Kadar pa zaradi nje sploh ne gremo v šolo ali se namesto eno uro na bralno značko pripravljamo pet ur, takrat je nekoristna in nam je v napoto.
POMOČ
Je vedno anksioznost tista, ki zmaga, ali lahko zmagamo tudi mi?
Dobra novica je, da se lahko naučimo, kako biti močnejši od anksioznosti. Ko to znamo, postane anksioznost počasi vse manjša in nas vse manj ovira.
Lahko kaj naredim tudi sam?
Če opaziš, da imaš kakšne strahove, ki te motijo, se lahko odločiš in začneš trenirati obvladovanje strahu. Podobno kot pri športu se tudi tukaj začne z lažjimi vajami. Pomembno je, da vztrajaš in takrat, ko te je strah, ne pobegneš. O anksioznosti namreč vemo to, da če iz situacije ne pobegnemo, ampak vztrajamo, sčasoma postaja vedno manjša.
Če bi ti bilo lažje imeti pri spoprijemanju s strahovi pomočnika ali če so strahovi večji in se sam ne upaš spopasti z njimi, se o tem pogovori z nekom od odraslih, ki jim zaupaš. To so lahko starši, stari starši, učitelj, trener ali šolska svetovalna delavka, pa tudi kdo drug. Pomaga lahko tudi, če se o svojih strahovih pogovoriš z dobrim prijateljem, bratom ali sestro, ki jim zaupaš. Morda izveš, da je tudi druge mladostnike/mladostnice česa strah in da strah ni nekaj, kar doživljaš samo ti in kar moraš skrivati.
Kje lahko dobim pomoč?
Anksioznost se je mogoče naučiti obvladovati. Nekateri mladostniki/mladostnice imajo toliko skrbi in strahov, da se zaradi njih zelo slabo počutijo, ne morejo početi stvari, ki bi si jih želeli, zamujajo dobre stvari s prijatelji in družino, ne morejo sodelovati pri pouku in se učiti.
Če kaj od tega velja tudi zate, prosi starše, da ti pomagajo najti pomoč. Pomoč lahko dobiš v šolski svetovalni službi, lahko pa starši izven šole poiščejo strokovnjaka, ki pozna načine, kako se naučiti obvladati anksioznost.
Kaj pomaga?
Pomagajo pogovori, po katerih bolje razumeš, kaj in zakaj se ti dogaja, ko te je strah. Ko nekaj razumemo, to tudi lažje obvladamo. Pomembno je, da svojemu pomočniku odkrito opišeš, kaj čutiš, razmišljaš in narediš v trenutkih, ko se pojavi tesnoba. Tako bosta skupaj poskušala razumeti, kako se je pri tebi naselila anksioznost, in skupaj naredila načrt, kako jo zmanjšati in ukrotiti. Naučiš se lahko različnih načinov premagovanja anksioznosti.
Zelo dober način, kako obvladamo anksioznost, je, da se naučimo ustaviti oziroma spremeniti razmišljanje, ki povzroča, da nas je strah. Strah in tudi druga neprijetna močna čustva lažje obvladamo tudi, če se naučimo umiriti. Lahko se naučiš umirjanja z dihanjem in umirjanja s sproščanjem mišic.
Skupaj s pomočnikom in s starši boste naredili načrt, ki bo primeren zate, da vadiš po majhnih korakih. Anksioznost ne more čisto izginiti, saj kot smo že omenili, je kdaj tudi koristna, lahko pa se pomembno zmanjša. Za to je potrebnega nekaj časa in treninga, ampak postopoma lahko počneš večino stvari, zamujenih zaradi strahu.
