KAJ SE ZGODI, KO DOŽIVLJAMO NEKO ČUSTVO?
Počutimo se tako, kot razmišljamo.
Ko se zgodi nekaj, kar nas razveseli, je to zato, ker o tem razmišljamo na pozitiven način – na primer »kako lepo darilo sem dobil«, »štirica je super ocena«, »res mi je uspel dober met na koš«. Nasprotno pa ob dogodkih, ki nas jezijo, žalostijo ali plašijo, razmišljamo na negativen način – na primer »učitelj ima ravno mene na piki« ali »nihče se nikoli noče družiti z mano«.
Ob neprijetnih čustvih se počutimo slabo. Še posebej neprijetno je, če so ali zelo močna ali pa če trajajo dolgo in se jih ne moremo znebiti.
Pojavijo se različni občutki v telesu.
Kadar smo jezni, veseli ali nas je strah, nam začne srce hitreje utripati. Kadar smo jezni ali nas je strah, se nam napnejo mišice. Ko smo žalostni, se nam morda začnejo nabirati solze in nas stiska v grlu. Pri žalosti in strahu čutimo, da nas stiska v prsnem košu ali v trebuhu, ampak na različen način. Ko nas je strah, se nam lahko potijo roke ali dobimo suha usta in težko govorimo, pa tudi dihamo težko umirjeno. Ko smo žalostni, smo bolj počasni. Ko nas je sram, nam postane vroče in zardimo.
Odzovemo se s svojim vedenjem.
Ljudje se na različna čustva odzovemo z zelo različnim vedenjem. Vedenje, s katerim se na čustva odzovemo, je odvisno od naših značilnosti, od situacije in od tega, kako smo se naučili, da ob občutkih ravnajo nam pomembni ljudje. Ko smo na primer v nekoga zaljubljeni, se bomo morda do te osebe vedli bolj prijazno in iskali situacije za srečanje. Ko smo jezni, se morda odzovemo tako, da se na koga zderemo ali se umaknemo v sobo in poslušamo glasno glasbo. Ko nas je strah, morda včasih pobegnemo iz situacije, ki sproža strah, ali pa se na situacijo še bolj aktivno pripravljamo. Če nas čaka pomemben nastop in nas je tega malo strah, bomo morda za nastop več vadili in se pripravljali. Kadar nas je zelo strah, se situacijam raje izogibamo, na primer: če nas je strah letenja, bomo morda raje šli na počitnice nekam, kamor se lahko peljemo z avtomobilom ali vlakom.
Ali to pomeni, da bi bilo najbolje, če neprijetnih čustev sploh ne bi bilo?
Nikakor ne. Čustva so kot prometni znaki, ki nas opozorijo, da je dobro nekaj narediti.
Kako?
Na primer: strah nas opozori, da je nekaj nevarno in da moramo poskrbeti, da bomo na varnem. Vsi se kdaj prestrašimo – ne glede na to, kako pogumni smo. Lajajočemu psu se tako umaknemo, da nas ne bo ugriznil. Ne plezamo po robu nadstreška, da ne pademo in se poškodujemo. Ne stopamo preblizu tabornemu ognju, da se ne bi opekli. Če nas je malo strah tega, da bi dobili slabo oceno, je to lahko tudi dobro, ker nas strah spodbudi k učenju in zato več znamo. Ker nas je strah kazni in na primer neopravičene ure, se ne izognemo spraševanju. Ko dobimo dobro oceno, smo veseli, pa tudi naslednjič nas je pred ocenjevanjem manj strah, ker se spomnimo, da nam je prejšnjič dobro šlo.
Ti strahovi so koristni, zaradi njih se izognemo nevarnosti in ostanemo živi in zdravi, ne počnemo stvari, ki bi škodile nam ali drugim, in naredimo, kar je treba. Nekateri ljudje celo uživajo, da so nekoliko prestrašeni. Zato radi gledajo grozljivke ali se vozijo na vrtiljakih.
