Kaj so čustva?

Počutimo se tako, kot razmišljamo.

Čustvo doživiš, ko se zgodi nekaj, kar ti je pomembno. Ko se ti približa velik, lajajoč pes, te postane strah, ker pomisliš, da bi te lahko ugriznil. Ko dobiš darilo, ki si si ga dolgo želel, se razveseliš. Če zaradi bolezni ne moreš iti na zabavo, kjer bodo vsi tvoji prijatelji, si žalosten. Če ti ukradejo kolo ali te prehitijo v vrsti za kosilo, si morda jezen. Če ti je nekdo všeč in se z njim ali njo vse več družiš in sta si vse bližje, je prav mogoče, da se razvija zaljubljenost ali pa celo ljubezen. Pogosto pa se čustva med seboj tudi pomešajo in si lahko na primer jezen in žalosten hkrati.

Najbolj pogosta in preprosta čustva, ki jim rečemo tudi osnovna čustva, so torej veselje, žalost, jeza in strah ter še presenečenje in gnus. Vsi ljudje pa doživljamo še mnoga druga čustva, na primer zadovoljstvo, ponos, srečo, ljubezen, navdušenje, ljubosumje, zavist, zaskrbljenost, krivdo, tesnobo, tremo, sovraštvo, užaljenost in še druga. Se spomniš, kako iz osnovnih barv zmešamo nove barve, na primer iz rumene in modre zeleno? Tako se tudi iz osnovnih čustev zmešajo druga, bolj zapletena.

Čustva se razlikujejo v tem, da so nekatera prijetna, nekatera pa neprijetna. Pomembna razlika med čustvi je tudi to, kako močna so in kako dolgo trajajo. Včasih so močna in trajajo zelo kratek čas, temu rečemo afekti, npr. ko se zelo razjeziš, na nekoga zakričiš ali ga odrineš, potem pa se jeza hitro razkadi in je ni več. Včasih pa je čustvo šibkejše in dolgotrajno – takim čustvom rečemo razpoloženje. Tako se na primer zgodi, da je nekdo pogosto zaskrbljen, veliko razmišlja o tem, kaj bi lahko šlo narobe, pogosto ga stiska v trebuhu, je nemiren – neprijetno čustvo ni zelo močno, vendar pa je moteče.