Čeprav ni nikjer nobenega sabljastega tigra (ali požara ali prepada), ko smo anksiozni, razmišljamo o tem, kaj bi lahko šlo narobe ali kje nam grozi nevarnost. Počutimo se prestrašeni. Včasih smo lahko tudi prestrašeni, čeprav pravzaprav niti ne vemo, zakaj. V telesu lahko čutimo še stiskanje v prsih ali trebuhu, lahko se nam vrti in imamo občutek, da bomo padli. Lahko imamo občutek, da se bo zgodilo nekaj groznega. Ti občutki so lahko zelo zastrašujoči. Včasih se zaradi tega ne moremo učiti, jesti, igrati ali spati.
Približno enega izmed desetih otrok in mladostnikov/mladostnic anksioznost ovira v vsakodnevnem življenju.

Anksiozne motnje se razlikujejo od običajne anksioznosti po tem, da je anksioznost intenzivnejša, dolgotrajnejša in nas ovira pri dejavnostih v vsakdanjem življenju. Anksiozne motnje se lahko kažejo kot neizmeren strah, huda bojazen, stalna nervoznost, neskončne skrbi. Oseba se počuti preobremenjeno, raztreseno, napeto in vedno na preži. Obstajajo različne oblike anksioznih motenj z različnimi simptomi, ki se lahko pojavijo naenkrat ali pa se postopoma razvijejo, dokler oseba ne opazi, da je nekaj narobe. Pogosto se dogaja, da tisti, ki razvijejo anksiozno motnjo, ne vedo, kaj je razlog njihovih intenzivnih skrbi in občutkov.

Poznamo več vrst anksioznih motenj:

Socialna fobija ali anksioznost

V mladostništvu je to, kaj o tebi mislijo drugi, lahko zelo pomembno zate. Nekatere mladostnike/mladostnice pa ves čas skrbi, kaj si bodo drugi mislili ali rekli o njih. Nenehno jih je strah, da bodo rekli ali naredili kaj, zaradi česar se bodo osramotili. Skrbi jih, da bodo izpadli čudni. Nočejo biti v središču pozornosti in nočejo, da bi jih kdo opazil. Če jih učitelj pokliče k tabli, lahko kar obsedijo in se ne morejo premakniti ali zaradi anksioznosti ne morejo odgovoriti na vprašanje. Najpogostejša socialna fobija je strah pred javnim nastopanjem. Pogosto se mladostniki/mladostnice s socialno fobijo bojijo predstavitev pred razredom ali dela v skupini, ne morejo sami v trgovino ali na pregled k zdravniku, ker potrebujejo pomoč staršev, da govorijo namesto njih.

Generalizirana anksiozna motnja/anksioznost zaradi vsega

Pri generalizirani anksiozni motnji mladostnike/mladostnice pogosto mučijo skrbi, nad katerimi nimajo nadzora. Skrbi so pogosto vezane na uspeh v šoli ali pri športu ali glede zdravja in varnosti družinskih članov kot tudi skrbi, vezane na prihodnost. Pogosto pomislijo na najslabše, kar bi se lahko zgodilo. Poleg skrbi in strahov se razvijejo tudi telesni simptomi, kot so glavobol, bolečine v prsih, utrujenost, napete mišice, razdražljiv želodec, bruhanje, nespečnost. Generalizirana anksiozna motnja lahko vodi v odklanjanje šole ali izogibanje socialnim aktivnostim. 

Panična motnja

Za panično motnjo so značilne nenadne epizode hude zaskrbljenosti ali močnega strahu, ki se pojavi brez očitnega razloga. Intenzivna panika lahko traja nekaj minut, v nekaterih primerih pa se lahko še nekaj časa vrača v valovih. Med paniko se lahko pojavijo naslednji simptomi: oteženo dihanje ali občutek dušenja, razbijanje srca ali pospešen srčni utrip, omotica, moteno ravnotežje ali omedlevica, tresenje ali drhtenje, občutek cmoka v grlu, potenje, slabost ali bolečine v trebuhu, občutek neresničnosti, otrplost ali mravljinci v dlaneh in stopalih, vročinski oblivi in mrazenje, bolečine ali neprijeten občutek v prsnem košu, strah, da se ti bo zmešalo, strah pred smrtjo. Čeprav so našteti simptomi lahko zelo neprijetni in strašljivi, pa panični napad sam po sebi ni nevaren.

Agorafobija

Mladostniki/mladostnice z agorafobijo se bojijo tistih situacij, iz katerih je umik lahko težaven, ali pa situacij, ko bi težko dobili pomoč, če bi šlo kaj narobe. Mladostniki/mladostnice se izogibajo različnim situacijam, na primer javnim prostorom, kot so trgovine in restavracije, zaprtim ali omejenim prostorom, kot so predori, mostovi ali frizerski stol, javnim prevoznim sredstvom, kot so vlak, avtobus, ali letalo. Glavni strah je torej povezan z občutkom brezizhodnosti, pogosto pa se tem strahovom pridruži še močan strah pred paničnimi napadi.

Specifične fobije

Za specifične fobije sta značilna močan strah in izogibanje določeni vrsti objekta ali situaciji. Med najpogostejšimi specifičnimi fobijami so: strah pred živalmi, na primer pred kačami, netopirji, podganami, pajki, strah pred višino, strah pred dvigali, strah pred letali, strah pred zdravnikom ali zobozdravnikom, strah pred gromom in strelo, strah pred krvavo poškodbo, strah pred boleznijo. Zanimivo je, da imamo strokovnjaki za skoraj vsako fobijo posebno ime in nekatera so prav zanimiva in jih je kar težko izgovoriti – na primer koumpounofobija je močan strah pred gumbi, entomofobija pa je strah pred žuželkami.

Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM)

Ljudje z obsesivno-kompulzivno motnjo lahko po več ur čistijo, pospravljajo, preverjajo ali urejajo stvari do take mere, da te dejavnosti ovirajo preostala področja njihovega življenja. Obsesije so ponavljajoče se in nehotene ideje, misli, podobe ali vzgibi, ki se zdijo nerazumni, a se mladostniku/mladostnici vseeno znova in znova vrivajo v misli. Med njimi so lahko podobe nasilja, misli, da bi bili nasilni do drugih, ali strahovi, da so pustili prižgane luči ali štedilnik oziroma odklenjena vrata, in vse te misli v sebi nosijo nek strašljiv pomen. Kompulzije pa so vedenja ali obredi, s katerimi mladostnik/mladostnica prežene anksioznost, ki so jo povzročile obsesije. Večkrat si na primer na točno določen način umije roke, da bi pregnal strah pred okužbami. Najpogostejše kompulzije so umivanje, preverjanje, ponavljanje in štetje.