Categories
Mladostniki

Anksioznost in anksiozne motnje

Projekt sofinancira

Anksioznost in anksiozne motnje

Čeprav ni nikjer nobenega sabljastega tigra (ali požara ali prepada), ko smo anksiozni, razmišljamo o tem, kaj bi lahko šlo narobe ali kje nam grozi nevarnost. Počutimo se prestrašeni. Včasih smo lahko tudi prestrašeni, čeprav pravzaprav niti ne vemo, zakaj. V telesu lahko čutimo še stiskanje v prsih ali trebuhu, lahko se nam vrti in imamo občutek, da bomo padli. Lahko imamo občutek, da se bo zgodilo nekaj groznega. Ti občutki so lahko zelo zastrašujoči. Včasih se zaradi tega ne moremo učiti, jesti, igrati ali spati.
Približno enega izmed desetih otrok in mladostnikov/mladostnic anksioznost ovira v vsakodnevnem življenju.

Anksiozne motnje se razlikujejo od običajne anksioznosti po tem, da je anksioznost intenzivnejša, dolgotrajnejša in nas ovira pri dejavnostih v vsakdanjem življenju. Anksiozne motnje se lahko kažejo kot neizmeren strah, huda bojazen, stalna nervoznost, neskončne skrbi. Oseba se počuti preobremenjeno, raztreseno, napeto in vedno na preži. Obstajajo različne oblike anksioznih motenj z različnimi simptomi, ki se lahko pojavijo naenkrat ali pa se postopoma razvijejo, dokler oseba ne opazi, da je nekaj narobe. Pogosto se dogaja, da tisti, ki razvijejo anksiozno motnjo, ne vedo, kaj je razlog njihovih intenzivnih skrbi in občutkov.

Poznamo več vrst anksioznih motenj:

Socialna fobija ali anksioznost

V mladostništvu je to, kaj o tebi mislijo drugi, lahko zelo pomembno zate. Nekatere mladostnike/mladostnice pa ves čas skrbi, kaj si bodo drugi mislili ali rekli o njih. Nenehno jih je strah, da bodo rekli ali naredili kaj, zaradi česar se bodo osramotili. Skrbi jih, da bodo izpadli čudni. Nočejo biti v središču pozornosti in nočejo, da bi jih kdo opazil. Če jih učitelj pokliče k tabli, lahko kar obsedijo in se ne morejo premakniti ali zaradi anksioznosti ne morejo odgovoriti na vprašanje. Najpogostejša socialna fobija je strah pred javnim nastopanjem. Pogosto se mladostniki/mladostnice s socialno fobijo bojijo predstavitev pred razredom ali dela v skupini, ne morejo sami v trgovino ali na pregled k zdravniku, ker potrebujejo pomoč staršev, da govorijo namesto njih.

Generalizirana anksiozna motnja/anksioznost zaradi vsega

Pri generalizirani anksiozni motnji mladostnike/mladostnice pogosto mučijo skrbi, nad katerimi nimajo nadzora. Skrbi so pogosto vezane na uspeh v šoli ali pri športu ali glede zdravja in varnosti družinskih članov kot tudi skrbi, vezane na prihodnost. Pogosto pomislijo na najslabše, kar bi se lahko zgodilo. Poleg skrbi in strahov se razvijejo tudi telesni simptomi, kot so glavobol, bolečine v prsih, utrujenost, napete mišice, razdražljiv želodec, bruhanje, nespečnost. Generalizirana anksiozna motnja lahko vodi v odklanjanje šole ali izogibanje socialnim aktivnostim. 

Panična motnja

Za panično motnjo so značilne nenadne epizode hude zaskrbljenosti ali močnega strahu, ki se pojavi brez očitnega razloga. Intenzivna panika lahko traja nekaj minut, v nekaterih primerih pa se lahko še nekaj časa vrača v valovih. Med paniko se lahko pojavijo naslednji simptomi: oteženo dihanje ali občutek dušenja, razbijanje srca ali pospešen srčni utrip, omotica, moteno ravnotežje ali omedlevica, tresenje ali drhtenje, občutek cmoka v grlu, potenje, slabost ali bolečine v trebuhu, občutek neresničnosti, otrplost ali mravljinci v dlaneh in stopalih, vročinski oblivi in mrazenje, bolečine ali neprijeten občutek v prsnem košu, strah, da se ti bo zmešalo, strah pred smrtjo. Čeprav so našteti simptomi lahko zelo neprijetni in strašljivi, pa panični napad sam po sebi ni nevaren.

Agorafobija

Mladostniki/mladostnice z agorafobijo se bojijo tistih situacij, iz katerih je umik lahko težaven, ali pa situacij, ko bi težko dobili pomoč, če bi šlo kaj narobe. Mladostniki/mladostnice se izogibajo različnim situacijam, na primer javnim prostorom, kot so trgovine in restavracije, zaprtim ali omejenim prostorom, kot so predori, mostovi ali frizerski stol, javnim prevoznim sredstvom, kot so vlak, avtobus, ali letalo. Glavni strah je torej povezan z občutkom brezizhodnosti, pogosto pa se tem strahovom pridruži še močan strah pred paničnimi napadi.

Specifične fobije

Za specifične fobije sta značilna močan strah in izogibanje določeni vrsti objekta ali situaciji. Med najpogostejšimi specifičnimi fobijami so: strah pred živalmi, na primer pred kačami, netopirji, podganami, pajki, strah pred višino, strah pred dvigali, strah pred letali, strah pred zdravnikom ali zobozdravnikom, strah pred gromom in strelo, strah pred krvavo poškodbo, strah pred boleznijo. Zanimivo je, da imamo strokovnjaki za skoraj vsako fobijo posebno ime in nekatera so prav zanimiva in jih je kar težko izgovoriti – na primer koumpounofobija je močan strah pred gumbi, entomofobija pa je strah pred žuželkami.

Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM)

Ljudje z obsesivno-kompulzivno motnjo lahko po več ur čistijo, pospravljajo, preverjajo ali urejajo stvari do take mere, da te dejavnosti ovirajo preostala področja njihovega življenja. Obsesije so ponavljajoče se in nehotene ideje, misli, podobe ali vzgibi, ki se zdijo nerazumni, a se mladostniku/mladostnici vseeno znova in znova vrivajo v misli. Med njimi so lahko podobe nasilja, misli, da bi bili nasilni do drugih, ali strahovi, da so pustili prižgane luči ali štedilnik oziroma odklenjena vrata, in vse te misli v sebi nosijo nek strašljiv pomen. Kompulzije pa so vedenja ali obredi, s katerimi mladostnik/mladostnica prežene anksioznost, ki so jo povzročile obsesije. Večkrat si na primer na točno določen način umije roke, da bi pregnal strah pred okužbami. Najpogostejše kompulzije so umivanje, preverjanje, ponavljanje in štetje.

Categories
Mladostniki

Kaj se zgodi, ko te je strah?

KAJ SE ZGODI, KO TE JE STRAH?

Projekt sofinancira

Se kdaj vprašaš, zakaj ti, ko te je strah, srce bije hitreje in hitreje dihaš? Tako se odzove naše telo že od nekdaj, vse odkar obstajamo ljudje. Strah tako pripravi telo na beg ali na boj.

Poglejmo si na primeru. Predstavljaj si, da si jamski človek, ki je živel pred 100.000 leti in pred tebe skoči lačen sabljasti tiger. Imaš dve možnosti, kaj narediti:

1) tečeš stran, kolikor hitro moreš (to je »beg«), ali

2) primeš palico in z vso močjo tolčeš po tigru (to je »boj«).

Možnost, da bi te tiger pojedel za malico, res ni dobra! 😊

Da lahko čim hitreje tečeš ali z rokami čim močneje udarjaš, strah tvoje telo zelo hitro pripravi na akcijo, preden sploh zares veš, kaj se dogaja. Srce hitreje utripa in pošilja kri v mišice in možgane, da bolje delujejo. Pljuča hitro zajemajo zrak, da imajo mišice in možgani dovolj kisika, ki ga potrebujejo za delo. Zenice v očeh se povečajo, da bolje vidiš. Črevesje in mehur se upočasnita, da te ne motita z nujnim iskanjem stranišča.

Če je strah celo koristen in dobrodošel in če je nekaterim celo všeč, zakaj pa potem sploh imamo to spletno stran in program Cool Kids?

Najbrž že veš, zakaj. Ker obstaja tudi veliko nekoristnih strahov. Pa ne samo nekoristnih. Nekateri so celo takšni, da nas motijo. Zaradi njih ne moremo početi stvari, ki nas veselijo, doseči svojih ciljev, se imeti lepo. Tisto, česar se bojimo, v resnici morda za nas sploh ni pomemben dogodek, pa kljub temu čutimo strah. Tako se na primer bojimo pajka, čeprav ni nevaren, ali potresa, ki se zgodi zelo zelo redko in se mu tako ali tako ne moremo izogniti. Nekaterih stvari se torej bojimo, pa čeprav v resnici sploh niso nevarne, vendar imamo v glavi misli, ki nam pravijo, da obstaja nevarnost ali da bi se lahko zgodilo kaj neprijetnega. Tako na primer, čeprav poznaš odgovor na vprašanje, ki ga je zastavila učiteljica, ne dvigneš roke, saj se bojiš tega, da bi se ti sošolci smejali, če odgovor ne bo pravilen. In to celo, če se to v resnici ni še nikoli zgodilo.

Kadar je strah zelo močan in se pojavi nenadno, mu rečemo panika. Kadar strah občutimo ves čas po malem in tudi če za strah ni pravega razloga, nas pa večino časa kaj skrbi, temu rečemo anksioznost. Anksioznost je koristna takrat, kadar zaradi nje stvari naredimo bolje, npr. se dobro pripravimo na ustni nastop. Kadar pa zaradi nje sploh ne gremo v šolo ali se namesto eno uro na bralno značko pripravljamo pet ur, takrat je nekoristna in nam je v napoto.

POMOČ

Je vedno anksioznost tista, ki zmaga, ali lahko zmagamo tudi mi?
Dobra novica je, da se lahko naučimo, kako biti močnejši od anksioznosti. Ko to znamo, postane anksioznost počasi vse manjša in nas vse manj ovira.

Lahko kaj naredim tudi sam?

Če opaziš, da imaš kakšne strahove, ki te motijo, se lahko odločiš in začneš trenirati obvladovanje strahu. Podobno kot pri športu se tudi tukaj začne z lažjimi vajami. Pomembno je, da vztrajaš in takrat, ko te je strah, ne pobegneš. O anksioznosti namreč vemo to, da če iz situacije ne pobegnemo, ampak vztrajamo, sčasoma postaja vedno manjša.

Če bi ti bilo lažje imeti pri spoprijemanju s strahovi pomočnika ali če so strahovi večji in se sam ne upaš spopasti z njimi, se o tem pogovori z nekom od odraslih, ki jim zaupaš. To so lahko starši, stari starši, učitelj, trener ali šolska svetovalna delavka, pa tudi kdo drug. Pomaga lahko tudi, če se o svojih strahovih pogovoriš z dobrim prijateljem, bratom ali sestro, ki jim zaupaš. Morda izveš, da je tudi druge mladostnike/mladostnice česa strah in da strah ni nekaj, kar doživljaš samo ti in kar moraš skrivati.

Kje lahko dobim pomoč?

Anksioznost se je mogoče naučiti obvladovati. Nekateri mladostniki/mladostnice imajo toliko skrbi in strahov, da se zaradi njih zelo slabo počutijo, ne morejo početi stvari, ki bi si jih želeli, zamujajo dobre stvari s prijatelji in družino, ne morejo sodelovati pri pouku in se učiti. 

Če kaj od tega velja tudi zate, prosi starše, da ti pomagajo najti pomoč. Pomoč lahko dobiš v šolski svetovalni službi, lahko pa starši izven šole poiščejo strokovnjaka, ki pozna načine, kako se naučiti obvladati anksioznost.

Kaj pomaga?

Pomagajo pogovori, po katerih bolje razumeš, kaj in zakaj se ti dogaja, ko te je strah. Ko nekaj razumemo, to tudi lažje obvladamo. Pomembno je, da svojemu pomočniku odkrito opišeš, kaj čutiš, razmišljaš in narediš v trenutkih, ko se pojavi tesnoba. Tako bosta skupaj poskušala razumeti, kako se je pri tebi naselila anksioznost, in skupaj naredila načrt, kako jo zmanjšati in ukrotiti. Naučiš se lahko različnih načinov premagovanja anksioznosti.

Zelo dober način, kako obvladamo anksioznost, je, da se naučimo ustaviti oziroma spremeniti razmišljanje, ki povzroča, da nas je strah. Strah in tudi druga neprijetna močna čustva lažje obvladamo tudi, če se naučimo umiriti. Lahko se naučiš umirjanja z dihanjem in umirjanja s sproščanjem mišic.

Skupaj s pomočnikom in s starši boste naredili načrt, ki bo primeren zate, da vadiš po majhnih korakih. Anksioznost ne more čisto izginiti, saj kot smo že omenili, je kdaj tudi koristna, lahko pa se pomembno zmanjša. Za to je potrebnega nekaj časa in treninga, ampak postopoma lahko počneš večino stvari, zamujenih zaradi strahu.

Categories
Mladostniki

Kaj se zgodi, ko doživljamo neko čustvo?

KAJ SE ZGODI, KO DOŽIVLJAMO NEKO ČUSTVO?

Projekt sofinancira

Počutimo se tako, kot razmišljamo.

Ko se zgodi nekaj, kar nas razveseli, je to zato, ker o tem razmišljamo na pozitiven način – na primer »kako lepo darilo sem dobil«, »štirica je super ocena«, »res mi je uspel dober met na koš«. Nasprotno pa ob dogodkih, ki nas jezijo, žalostijo ali plašijo, razmišljamo na negativen način – na primer »učitelj ima ravno mene na piki« ali »nihče se nikoli noče družiti z mano«.

Ob neprijetnih čustvih se počutimo slabo. Še posebej neprijetno je, če so ali zelo močna ali pa če trajajo dolgo in se jih ne moremo znebiti.

Pojavijo se različni občutki v telesu.

Kadar smo jezni, veseli ali nas je strah, nam začne srce hitreje utripati. Kadar smo jezni ali nas je strah, se nam napnejo mišice. Ko smo žalostni, se nam morda začnejo nabirati solze in nas stiska v grlu. Pri žalosti in strahu čutimo, da nas stiska v prsnem košu ali v trebuhu, ampak na različen način. Ko nas je strah, se nam lahko potijo roke ali dobimo suha usta in težko govorimo, pa tudi dihamo težko umirjeno. Ko smo žalostni, smo bolj počasni. Ko nas je sram, nam postane vroče in zardimo.

Odzovemo se s svojim vedenjem.

Ljudje se na različna čustva odzovemo z zelo različnim vedenjem. Vedenje, s katerim se na čustva odzovemo, je odvisno od naših značilnosti, od situacije in od tega, kako smo se naučili, da ob občutkih ravnajo nam pomembni ljudje. Ko smo na primer v nekoga zaljubljeni, se bomo morda do te osebe vedli bolj prijazno in iskali situacije za srečanje. Ko smo jezni, se morda odzovemo tako, da se na koga zderemo ali se umaknemo v sobo in poslušamo glasno glasbo. Ko nas je strah, morda včasih pobegnemo iz situacije, ki sproža strah, ali pa se na situacijo še bolj aktivno pripravljamo. Če nas čaka pomemben nastop in nas je tega malo strah, bomo morda za nastop več vadili in se pripravljali. Kadar nas je zelo strah, se situacijam raje izogibamo, na primer: če nas je strah letenja, bomo morda raje šli na počitnice nekam, kamor se lahko peljemo z avtomobilom ali vlakom.

Ali to pomeni, da bi bilo najbolje, če neprijetnih čustev sploh ne bi bilo?

Nikakor ne. Čustva so kot prometni znaki, ki nas opozorijo, da je dobro nekaj narediti.

Kako?

Na primer: strah nas opozori, da je nekaj nevarno in da moramo poskrbeti, da bomo na varnem. Vsi se kdaj prestrašimo – ne glede na to, kako pogumni smo. Lajajočemu psu se tako umaknemo, da nas ne bo ugriznil. Ne plezamo po robu nadstreška, da ne pademo in se poškodujemo. Ne stopamo preblizu tabornemu ognju, da se ne bi opekli. Če nas je malo strah tega, da bi dobili slabo oceno, je to lahko tudi dobro, ker nas strah spodbudi k učenju in zato več znamo. Ker nas je strah kazni in na primer neopravičene ure, se ne izognemo spraševanju. Ko dobimo dobro oceno, smo veseli, pa tudi naslednjič nas je pred ocenjevanjem manj strah, ker se spomnimo, da nam je prejšnjič dobro šlo.

Ti strahovi so koristni, zaradi njih se izognemo nevarnosti in ostanemo živi in zdravi, ne počnemo stvari, ki bi škodile nam ali drugim, in naredimo, kar je treba. Nekateri ljudje celo uživajo, da so nekoliko prestrašeni. Zato radi gledajo grozljivke ali se vozijo na vrtiljakih.

Categories
Mladostniki

Kaj so čustva?

Projekt sofinancira

Kaj so čustva?

Čustva so nekaj, kar doživljamo vse življenje. Odražajo človekov odnos do sebe, drugih in sveta.

Čustvo doživiš, ko se zgodi nekaj, kar ti je pomembno. Ko se ti približa velik, lajajoč pes, te postane strah, ker pomisliš, da bi te lahko ugriznil. Ko dobiš darilo, ki si si ga dolgo želel, se razveseliš. Če zaradi bolezni ne moreš iti na zabavo, kjer bodo vsi tvoji prijatelji, si žalosten. Če ti ukradejo kolo ali te prehitijo v vrsti za kosilo, si morda jezen. Če ti je nekdo všeč in se z njim ali njo vse več družiš in sta si vse bližje, je prav mogoče, da se razvija zaljubljenost ali pa celo ljubezen. Pogosto pa se čustva med seboj tudi pomešajo in si lahko na primer jezen in žalosten hkrati.

Najbolj pogosta in preprosta čustva, ki jim rečemo tudi osnovna čustva, so torej veselje, žalost, jeza in strah ter še presenečenje in gnus. Vsi ljudje pa doživljamo še mnoga druga čustva, na primer zadovoljstvo, ponos, srečo, ljubezen, navdušenje, ljubosumje, zavist, zaskrbljenost, krivdo, tesnobo, tremo, sovraštvo, užaljenost in še druga. Se spomniš, kako iz osnovnih barv zmešamo nove barve, na primer iz rumene in modre zeleno? Tako se tudi iz osnovnih čustev zmešajo druga, bolj zapletena.

Čustva se razlikujejo v tem, da so nekatera prijetna, nekatera pa neprijetna. Pomembna razlika med čustvi je tudi to, kako močna so in kako dolgo trajajo. Včasih so močna in trajajo zelo kratek čas, temu rečemo afekti, npr. ko se zelo razjeziš, na nekoga zakričiš ali ga odrineš, potem pa se jeza hitro razkadi in je ni več. Včasih pa je čustvo šibkejše in dolgotrajno – takim čustvom rečemo razpoloženje. Tako se na primer zgodi, da je nekdo pogosto zaskrbljen, veliko razmišlja o tem, kaj bi lahko šlo narobe, pogosto ga stiska v trebuhu, je nemiren – neprijetno čustvo ni zelo močno, vendar pa je moteče.