Categories
Mladostniki

Kaj se zgodi, ko doživljamo neko čustvo?

KAJ SE ZGODI, KO DOŽIVLJAMO NEKO ČUSTVO?

Projekt sofinancira

Počutimo se tako, kot razmišljamo.

Ko se zgodi nekaj, kar nas razveseli, je to zato, ker o tem razmišljamo na pozitiven način – na primer »kako lepo darilo sem dobil«, »štirica je super ocena«, »res mi je uspel dober met na koš«. Nasprotno pa ob dogodkih, ki nas jezijo, žalostijo ali plašijo, razmišljamo na negativen način – na primer »učitelj ima ravno mene na piki« ali »nihče se nikoli noče družiti z mano«.

Ob neprijetnih čustvih se počutimo slabo. Še posebej neprijetno je, če so ali zelo močna ali pa če trajajo dolgo in se jih ne moremo znebiti.

Pojavijo se različni občutki v telesu.

Kadar smo jezni, veseli ali nas je strah, nam začne srce hitreje utripati. Kadar smo jezni ali nas je strah, se nam napnejo mišice. Ko smo žalostni, se nam morda začnejo nabirati solze in nas stiska v grlu. Pri žalosti in strahu čutimo, da nas stiska v prsnem košu ali v trebuhu, ampak na različen način. Ko nas je strah, se nam lahko potijo roke ali dobimo suha usta in težko govorimo, pa tudi dihamo težko umirjeno. Ko smo žalostni, smo bolj počasni. Ko nas je sram, nam postane vroče in zardimo.

Odzovemo se s svojim vedenjem.

Ljudje se na različna čustva odzovemo z zelo različnim vedenjem. Vedenje, s katerim se na čustva odzovemo, je odvisno od naših značilnosti, od situacije in od tega, kako smo se naučili, da ob občutkih ravnajo nam pomembni ljudje. Ko smo na primer v nekoga zaljubljeni, se bomo morda do te osebe vedli bolj prijazno in iskali situacije za srečanje. Ko smo jezni, se morda odzovemo tako, da se na koga zderemo ali se umaknemo v sobo in poslušamo glasno glasbo. Ko nas je strah, morda včasih pobegnemo iz situacije, ki sproža strah, ali pa se na situacijo še bolj aktivno pripravljamo. Če nas čaka pomemben nastop in nas je tega malo strah, bomo morda za nastop več vadili in se pripravljali. Kadar nas je zelo strah, se situacijam raje izogibamo, na primer: če nas je strah letenja, bomo morda raje šli na počitnice nekam, kamor se lahko peljemo z avtomobilom ali vlakom.

Ali to pomeni, da bi bilo najbolje, če neprijetnih čustev sploh ne bi bilo?

Nikakor ne. Čustva so kot prometni znaki, ki nas opozorijo, da je dobro nekaj narediti.

Kako?

Na primer: strah nas opozori, da je nekaj nevarno in da moramo poskrbeti, da bomo na varnem. Vsi se kdaj prestrašimo – ne glede na to, kako pogumni smo. Lajajočemu psu se tako umaknemo, da nas ne bo ugriznil. Ne plezamo po robu nadstreška, da ne pademo in se poškodujemo. Ne stopamo preblizu tabornemu ognju, da se ne bi opekli. Če nas je malo strah tega, da bi dobili slabo oceno, je to lahko tudi dobro, ker nas strah spodbudi k učenju in zato več znamo. Ker nas je strah kazni in na primer neopravičene ure, se ne izognemo spraševanju. Ko dobimo dobro oceno, smo veseli, pa tudi naslednjič nas je pred ocenjevanjem manj strah, ker se spomnimo, da nam je prejšnjič dobro šlo.

Ti strahovi so koristni, zaradi njih se izognemo nevarnosti in ostanemo živi in zdravi, ne počnemo stvari, ki bi škodile nam ali drugim, in naredimo, kar je treba. Nekateri ljudje celo uživajo, da so nekoliko prestrašeni. Zato radi gledajo grozljivke ali se vozijo na vrtiljakih.

Categories
Projekt

Program Cool Kids

PROGRAM COOL KIDS

Projekt sofinancira

Cool Kids® program za premagovanje anksioznosti je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zasnovan na avstralski univerzi Macquarie v Sydneyju. Razširjen je po celem svetu in se izvaja v 24 državah (v Evropi med drugim na Danskem, Norveškem, Finskem, Švedskem, Nizozemskem, Islandiji, v Italiji …). S projektom, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, bo tako do leta 2022 uveden tudi v slovenski prostor.

Gre za strukturiran program za otroke in mladostnike z anksioznimi težavami ali motnjami. Sestavljen je iz najmanj desetih srečanj, namenjen pa je otrokom in mladostnikom od sedmega do sedemnajstega leta ter njihovim staršem. Izvaja se v skupini ali individualno in temelji na kognitivno-vedenjski terapiji ter se usmerja v učenje praktičnih spretnosti za obvladovanje anksioznosti. Vsak udeleženec (otrok oz. mladostnik in starši) ob vključitvi prejme svoj delovni zvezek, s pomočjo katerega sodeluje v obravnavi in vaje izvaja tudi doma.

Program Cool Kids je bil deležen precejšnje pozornosti raziskovalcev in rezultati kažejo, da gre za učinkovit program. Pri otrocih in mladostnikih se ob zaključku programa opažajo pomembni pozitivni izidi na področju duševnega zdravja in izboljšanja na področju kvalitete življenja. Od 60 do 77 % otrok in mladostnikov, ki so pred vključitvijo v program imeli katero od diagnoz anksiozne motnje, po zaključku kriterijev za diagnozo ne izpolnjuje več. V tujini se je izkazal kot učinkovit pri terapiji anksioznih motenj ter zmanjševanju tveganja za sopojavne motnje, pozitivni učinki programa pa so dolgotrajni. Med učinki raziskovalci navajajo tako zmanjšano anksioznost, sramežljivost in zaskrbljenost kot tudi večjo prisotnost v šoli, uspešnost, samozaupanje ter večje število otrokovih prijateljev.

Play Video
Categories
Otroci

Kaj se zgodi, ko doživljamo neko čustvo?

Kaj se zgodi, ko doživljamo neko čustvo?

Projekt sofinancira

– Različni občutki v telesu

Kadar smo jezni, veseli ali nas je strah, nam začne srce hitreje utripati. Kadar smo jezni ali nas je strah, napnemo mišice. Ko smo žalostni, se nam začnejo nabirati solze. Pri žalosti in pri strahu čutimo, da nas stiska v prsnem košu ali v trebuhu, ampak na različen način. Ko nas je strah, se nam lahko potijo roke ali dobimo suha usta in težko govorimo. Ne moremo dihati umirjeno. Ko smo žalostni, smo bolj počasni. Ko nas je sram, nam postane vroče in naš obraz rdeč.


– Počutimo se tako, kot razmišljamo 

Ko se zgodi nekaj, kar nas razveseli, o tem razmišljamo na dober način – na primer »kako lepo darilo sem dobil, štirka je super ocena, res mi je uspel dober met na koš«. Nasprotno pa pri dogodkih, ki nas jezijo, žalostijo ali plašijo, razmišljamo na slab način – na primer »dežurni da vedno prav meni najmanjšo sladico« ali »nihče se nikoli noče igrati z mano« ali »če grem sam v šolo, se bom izgubil«.

Neprijetna čustva nam niso všeč in se zaradi njih počutimo slabo. Še posebej neprijetno je, če so ali zelo močna ali pa če trajajo dolgo in se jih ne moremo znebiti.

Ali to pomeni, da bi bilo najbolje, če neprijetnih čustev sploh ne bi bilo?

Nikakor ne.

Čustva so kot prometni znaki, ki nas opozorijo, da je dobro nekaj narediti.

Kako?

Na primer: strah nas opozori, da je nekaj nevarno in da moramo poskrbeti, da bomo na varnem. Vsi se kdaj prestrašimo, ne glede na to, kako veliki ali pogumni smo. Lajajočemu psu se tako umaknemo in nas ne bo ugriznil. Ne plezamo po knjižnih policah ali po robu nadstreška in torej ne bomo padli ter se poškodovali. Ne stopimo preblizu tabornemu ognju in se ne bomo opekli. Če nas je malce strah, da bi dobili slabo oceno, je to lahko dobro, ker se učimo in več znamo. Ker nas je strah kazni, se ne izognemo spraševanju. Ko dobimo dobro oceno, smo veseli, pa tudi naslednjič nas je pred ocenjevanjem manj strah, ker se spomnimo, da nam je zadnjič dobro šlo.
To so koristni strahovi, zaradi katerih se izognemo nevarnosti in ostanemo živi in zdravi, ne počnemo stvari, ki bi škodile nam ali drugim, in naredimo, kar je treba. Nekateri ljudje celo uživajo, da so nekoliko prestrašeni. Zato radi gledajo grozljivke ali se vozijo na vrtiljakih.

Categories
Mladostniki

Kaj so čustva?

Projekt sofinancira

Kaj so čustva?

Čustva so nekaj, kar doživljamo vse življenje. Odražajo človekov odnos do sebe, drugih in sveta.

Čustvo doživiš, ko se zgodi nekaj, kar ti je pomembno. Ko se ti približa velik, lajajoč pes, te postane strah, ker pomisliš, da bi te lahko ugriznil. Ko dobiš darilo, ki si si ga dolgo želel, se razveseliš. Če zaradi bolezni ne moreš iti na zabavo, kjer bodo vsi tvoji prijatelji, si žalosten. Če ti ukradejo kolo ali te prehitijo v vrsti za kosilo, si morda jezen. Če ti je nekdo všeč in se z njim ali njo vse več družiš in sta si vse bližje, je prav mogoče, da se razvija zaljubljenost ali pa celo ljubezen. Pogosto pa se čustva med seboj tudi pomešajo in si lahko na primer jezen in žalosten hkrati.

Najbolj pogosta in preprosta čustva, ki jim rečemo tudi osnovna čustva, so torej veselje, žalost, jeza in strah ter še presenečenje in gnus. Vsi ljudje pa doživljamo še mnoga druga čustva, na primer zadovoljstvo, ponos, srečo, ljubezen, navdušenje, ljubosumje, zavist, zaskrbljenost, krivdo, tesnobo, tremo, sovraštvo, užaljenost in še druga. Se spomniš, kako iz osnovnih barv zmešamo nove barve, na primer iz rumene in modre zeleno? Tako se tudi iz osnovnih čustev zmešajo druga, bolj zapletena.

Čustva se razlikujejo v tem, da so nekatera prijetna, nekatera pa neprijetna. Pomembna razlika med čustvi je tudi to, kako močna so in kako dolgo trajajo. Včasih so močna in trajajo zelo kratek čas, temu rečemo afekti, npr. ko se zelo razjeziš, na nekoga zakričiš ali ga odrineš, potem pa se jeza hitro razkadi in je ni več. Včasih pa je čustvo šibkejše in dolgotrajno – takim čustvom rečemo razpoloženje. Tako se na primer zgodi, da je nekdo pogosto zaskrbljen, veliko razmišlja o tem, kaj bi lahko šlo narobe, pogosto ga stiska v trebuhu, je nemiren – neprijetno čustvo ni zelo močno, vendar pa je moteče.

Categories
Projekt

O projektu

O PROJEKTU

Projekt sofinancira

Ključne dejavnosti v obdobju 2023 – 2025 so:

  • prevod in tisk materialov programa Cool Kids ASA (za otroke in mladostnike z motnjami avtističnega spektra) – priročnika za terapevte ter delovnih zvezkov za otroke, mladostnike in starše;
  • vzpostavitev spletne aplikacije za evalvacijo učinkov programa,
  • izvajanje individualnega in skupinskega programa Cool Kids / Chilled za otroke in mladostnike z anksioznimi težavami ali motnjami,
  • evalvacija programa z oceno učinkov na različna področja funkcioniranja vključenih otrok in mladostnikov;
  • priprava na diseminacijo programa v zdravstvene ustanove in šole.

Nosilec programa v Sloveniji je Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, v sklopu projekta pa sodelujejo strokovnjaki iz štirih partnerskih ustanov (Svetovalni center Maribor, Zdravstveni dom Ljubljana, Zdravstveni dom Velenje in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).

Categories
Starši

O čustvih

O ČUSTVIH

Projekt sofinancira

Čustva predstavljajo tisti del nas samih, s pomočjo katerega pripišemo svetu okoli nas neko vrednost. Pomagajo nam, da prepoznamo in ločimo stvari, dogajanje, ljudi okoli nas in tudi v nas samih, ki so za nas pomembni. Vse to v nas zbudi določen odziv, ki ga ljudje čutimo v sebi, prepoznan pa je tudi navzven v našem vedenju. Če smo veseli, čutimo to v sebi kot občutek vznemirjenja, prijetnosti, lahko vznesenosti, sproščenosti, hkrati pa to drugi hitro prepoznajo tudi v našem vedenju, ker smo nasmejani, odprte drže in morda glasnejši. Podobno prepoznamo tudi pri drugih čustvih, npr. pri žalosti, jezi, strahu. Kot starši lahko iz vedenja otroka dokaj hitro razberete, da je objokan otrok žalosten in da je otrok, ki se trese, ima široko razprte oči in deluje kot otrpel, prestrašen.

Povsem zdravo in normalno je, da vsi ljudje občutimo celotno paleto čustev, tudi otroci. Se pa otroci od malega naprej učijo, kako čustva izražati in starši imate pri tem pomembno vlogo.

Categories
Otroci

Kaj so čustva?​

Projekt sofinancira

Kaj so čustva?

Čustvo doživiš, ko se zgodi nekaj, kar ti je pomembno. Ko se ti približa velik pes, ki močno laja, te je strah, ker pomisliš, da bi te lahko ugriznil. Ko dobiš darilo, ki si si ga dolgo želel, se razveseliš. Če zaradi bolezni ne moreš iti na praznovanje, kjer bodo vsi tvoji prijatelji, si žalosten. Če ti ukradejo kolo ali te prehitijo v vrsti za kosilo, si jezen. Pogosto pa se čustva med seboj tudi pomešajo in si lahko na primer jezen in žalosten hkrati.

Najbolj pogosta in preprosta čustva, ki jim rečemo tudi osnovna čustva, so torej veselje, žalost, jeza in strah, pa še presenečenje in gnus. Vsi ljudje, otroci in odrasli, pa doživljamo še mnoga druga čustva, na primer zadovoljstvo, ponos, srečo, ljubezen, navdušenje, ljubosumje, zavist, zaskrbljenost, krivdo, tesnobo, tremo, sovraštvo, užaljenost in še druga. Se spomniš, kako iz osnovnih barv zmešamo nove barve, na primer iz rumene in modre zeleno? Tako se tudi iz osnovnih čustev zmešajo druga, bolj zapletena.

V čem je razlika med čustvi?

Ena zelo pomembna, ki jo opazimo takoj, je ta, da so nekatera čustva prijetna, nekatera pa neprijetna. Pomembna razlika med čustvi je tudi to, kako močna so in kako dolgo trajajo.

Včasih so močna in trajajo zelo kratek čas, npr. zelo se razjeziš, na nekoga zakričiš ali ga odrineš, potem pa se jeza hitro razkadi in je ni več.

Včasih čustvo ni zelo močno, a se tudi ne poleže in kar traja in traja – takim čustvom pa rečemo razpoloženje. Tako se na primer zgodi, da je nekdo pogosto zaskrbljen, veliko razmišlja o tem, kaj bi lahko šlo narobe, pogosto ga stiska v trebuhu, je nemiren – neprijetno čustvo ni zelo močno, vendar pa je moteče.

SCOMS Ljubljana

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana je javni zavod, predan varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Ustanoviteljica Svetovalnega centra je Mestna občina Ljubljana. Že 65. leto integriramo zdravstveno in psihopedagoško dejavnost in poleg kliničnega dela izobražujemo strokovnjake iz zdravstva, šolstva in sociale ter izdajamo strokovno literaturo ter publikacije z vzgojno vsebino za starše. Kot nosilec oz. partner smo konstantno vpeti v domače in mednarodne razvojne in raziskovalne projekte. Pomagamo otrokom, mladostnikom in staršem pri razreševanju učnih, čustvenih, vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih in psihiatričnih motenj in težav.

Pri našem delu združujemo in upoštevamo različna področja varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Upoštevamo lastnosti in značilnosti tako otroka ali mladostnika kot tudi njegovega družinskega ali širšega socialnega okolja. Različni pristopi in načini dela pri obravnavi otroka, mladostnika in njegove družine nudijo večjo učinkovitost pri reševanju težav, zato naše delo poteka timsko glede na vrsto in stopnjo otrokovih/mladostnikovih težav. Obravnava lahko poteka krajši ali daljši čas pri enem ali več strokovnjakih v timu. V timsko delo včasih vključimo tudi na strokovnjake iz zunanjih inštitucij: učitelje, vzgojitelje, šolske svetovalne delavce, pediatre, nevrologe, socialne delavce, itd. V Svetovalnem centru smo med strokovnjaki zaposleni psihologi, pedopsihiatri, specialni pedagogi, pedagogi, logopedi in socialni delavci.

Cool Kids® program za premagovanje anksioznosti je bil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zasnovan na avstralski univerzi Macquarie v Sydneyju. Razširjen je po celem svetu in se izvaja v 24 državah (v Evropi med drugim na Danskem, Norveškem, Finskem, Švedskem, Nizozemskem, Islandiji, v Italiji …). S projektom, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, bo tako do leta 2022 uveden tudi v slovenski prostor.

Gre za strukturiran program za otroke in mladostnike z anksioznimi težavami ali motnjami. Sestavljen je iz najmanj desetih srečanj, namenjen pa je otrokom in mladostnikom od sedmega do sedemnajstega leta ter njihovim staršem. Izvaja se v skupini ali individualno in temelji na kognitivno-vedenjski terapiji ter se usmerja v učenje praktičnih spretnosti za obvladovanje anksioznosti. Vsak udeleženec (otrok oz. mladostnik in starši) ob vključitvi prejme svoj delovni zvezek, s pomočjo katerega sodeluje v obravnavi in vaje izvaja tudi doma.

Program Cool Kids je bil deležen precejšnje pozornosti raziskovalcev in rezultati kažejo, da gre za učinkovit program. Pri otrocih in mladostnikih se ob zaključku programa opažajo pomembni pozitivni izidi na področju duševnega zdravja in izboljšanja na področju kvalitete življenja. Od 60 do 77 % otrok in mladostnikov, ki so pred vključitvijo v program imeli katero od diagnoz anksiozne motnje, po zaključku kriterijev za diagnozo ne izpolnjuje več. V tujini se je izkazal kot učinkovit pri terapiji anksioznih motenj ter zmanjševanju tveganja za sopojavne motnje, pozitivni učinki programa pa so dolgotrajni. Med učinki raziskovalci navajajo tako zmanjšano anksioznost, sramežljivost in zaskrbljenost kot tudi večjo prisotnost v šoli, uspešnost, samozaupanje ter večje število otrokovih prijateljev.